Kaj je vodikov peroksid in kako deluje v telesu?
Vir strokovne razlage: Mediteranski inštitut za monitoring
Človek vodikov peroksid zavestno uporablja že stoletja (od kar ga je odkril francoski kemik Thénard), nezavedno pa odkar obstaja človek sam!
Vodikov peroksid je naravna prisotna spojina, ki v nizkih količinah nastaja tudi v vsaki celici našega telesa. Zaradi svojih oksidativnih lastnosti ima vodikov peroksid v živih organizmih pomembno vlogo pri zaščiti pred patogenimi mikroorganizmi, služi pa tudi kot signalna molekula v celičnem metabolizmu. Vodikov peroksid torej ni nekakšen nezaželen stranski produkt celičnega metabolizma, ampak v telesu izvaja pomembne naloge. Ker pa je pri visokih koncentracijah škodljiv, se v telesu ne sme nakopičiti, zato ga telo s pomočjo encimov hitro razgradi na dve neškodljivi molekuli, vodo in kisik. V okolju vodikov peroksid prav tako razpade na vodo in kisik, sicer bolj počasi, ampak zagotovo, saj sta molekuli vode in kisika bolj stabilni. V tem pa je tudi prednost uporabe vodikovega peroksida kot antiseptičnega sredstva, saj je biorazgradljiv.
Kako deluje?
Vodikov peroksid sprošča reaktivne kisikove zvrsti, ki začnejo takoj napadati celično membrano ciljnega mikroorganizma. Ko preide čez njihovo celično membrano, poškoduje celično vsebino v procesu oksidacije s prostimi kisikovimi radikali.
Zakaj je za nas varen, za mikroorganizme pa škodljiv?
Odgovor je količini vodikovega peroksida, ki ga lahko varno odstrani naše telo v primerjavi z veliko manjšo količino, ki za mikroorganizme že predstavlja nevarnost.
Kaj povzroča penjenje vodikovega peroksida?
Ko pride vodikov peroksid v stik z encimom, ki se nahaja na človeški koži, ga hitro spremeni v vodo in plinski kisik. Encim na koži proizvaja kisik, ki povzroča penjenje in ki ga opazimo.
Toda ta pena/mehurčki ne razkužujejo. Razkuževanje opravijo nevidni hidroksilni radikali, ki se tvorijo istočasno in ki v resnici uničujejo bakterije, viruse, glivice, plesni, kvasovke in parazite.
Kje še vse najdemo vodikov peroksid?
Vodikov peroksid je pravzaprav povsod okoli nas. Na zemljo pade v obliki dežja in snega. Velike količine vodikovega peroksida najdemo tudi v svežih izvirih vode, ledeniških studencih in hitro tekočih vodotokih.
Rastline preko korenin vpijejo vodo, ki vsebuje vodikov peroksid in ta predstavlja pomembno komponento življenja rastlin. Manjše količine najdemo tudi v sadju in zelenjavi. Svež, z vodikovim peroksidom obogaten nektar iz cvetov, ki ga nabirajo čebele ima tudi znano antibakterijsko delovanje.
Vrtičkarji, ste vedeli?
Vsi, ki vsaj malo vrtičkate veste, da če paradižnik zalivate po listju z vodo iz pipe bodo listi spremenili barvo in boste s tem samo škodovali vaši sadiki. Zakaj pa ne škoduje dež? Odgovor je preprost: ker vsebuje vodikov peroksid. Torej tudi deževnica, ki vsebuje vodikov peroksid, deluje antibakterijsko!
Kaj je razlika med “lekarniškim” vodikovim peroksidom in Powerseptom?
Razlika je v učinkovitosti pri nizki koncentraciji!
Ali ste vedeli, da je pri enaki vsebnosti vodikovega peroksida, sredstvo Powersept 3x bolj učinkovito kot lekarniški vodikov peroksid? (Vir: Biotehnična fakulteta Univerze v Ljubljani).
Razlika je tudi v stabilnosti!
Problem vodikovega peroksida je v tem, da je izjemno nestabilna molekula, ki hitro reagira z organskimi in anorganskimi snovmi v okolju. To pomeni, da čim pride v stik z delci v okolju reagira in razpade ter tako ni več učinkovit.
Pri Powerseptu pa je vodikov peroksid s stabilizatorji povezan v eno kompaktno enoto ter deluje oligodinamično in katalitično.
Zaradi pomoči stabilizatorjev spontano ne razpade, kot navaden vodikov peroksid in ima zato daljšo učinkovitost. Paziti morate le, da ga shranjujete na hladnem mestu in ga direktno ne izpostavljate na soncu.
